Spoštovani predsednik Skupnosti Italijanov “Santorio Santorio” Koper in podžupan Mestne občine Koper kot predstavnik Italijanske narodne skupnosti, gospod Mario Steffè,
spoštovana predsednica Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Koper, dr. Roberta Vincoletto,
spoštovani župan Mestne občine Koper, gospod Aleš Bržan,
spoštovani veleposlanik Italije v Republiki Sloveniji, njegova ekscelenca Giuseppe Cavagna,
spoštovana generalna konzulka Republike Italije v Kopru, gospa Simona Ciuffoni,
spoštovani pooblaščeni minister, predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Republike Italije, gospod Daniele Rampazzo,
spoštovani državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, mag. Marko Rusjan,
spoštovani direktor Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, mag. Stane Baluh,
spoštovana predstavnica Organa upravljanja Programa Interreg Italia-Slovenia, gospa Laura Comelli,
spoštovani predstavnik Dežele Veneto, gospod Luigi Zanin,
spoštovana podpredsednica Istarske županije, gospa Jessica Acquavita,
spoštovani predsednik organizacije FederEsuli, cavaliere Renzo Codarin,
spoštovani koprski stolni župnik, dr. Primož Krečič,
poslanec državnega zbora Slovenije Felice Ziza se opravičuje za svojo odsotnost, saj se udeležuje izredne seje državnega zbora zaradi imenovanja novega slovenskega predsednika vlade,
cenjeni predstavniki ostalih organizacij, spoštovani gostje, rojakinje in rojaki, dragi prijatelji,
v posebno veselje in čast nam je, da vas lahko pozdravimo na današnjem institucionalnem dogodku ob slovesni predstavitvi Italijanskega multimedijskega centra Gravisi, ki je nastal v okviru evropskega projekta “PRIMIS PLUS – Storie di multiculturalità: viaggio sensoriale attraverso il prisma delle minoranze – Zgodbe o večkulturnosti: senzorično potovanje skozi prizmo manjšin”, ki se financira s sredstvi Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027.
Pri poimenovanju dogodka smo izbrali skorajda divergenten pristop, saj smo ga naslovili: “PRIMIS PLUS: kulturna dediščina manjšin, od digitalne raznolikosti do univerzalnega objema”, ob tem pa dodali verze:
“Pomislite o svojem izvoru:
niste bili ustvarjeni, da bi živeli kakor živali,
temveč da bi sledili kreposti in znanju.”
(Dante, Božanska komedija, Pekel, Spev XXVI, verzi 118-120).
(prevedel: Jože Debevec; besedilo pregledano: Valentina Petaros Jeromela)
Izbrani citat največjega italijanskega pesnika Danteja namreč smiselno odraža pomen in namen odprtja Pisarne “Europa”, ki je zaživela pred dvajsetimi leti, 9. januarja. Da, bil je prav 9. januar, a v tem primeru je šlo za uspešno leto 2006. Pisarna “Europa” je namreč od svoje ustanovitve pa do danes uspešno zasnovala in izvedla na desetine in desetine projektov v okviru evropskega sodelovanja, ki so prinesli koristi tako Italijanski narodni skupnosti kot celotnemu čezmejnemu območju. Kasneje sta zaživela še Italijanski multi-medijski center Gravisi (danes, 22. maja 2026, slovesno odpremo) in Kreativni inkubator “Istra” v Luciji (odprt 13. aprila 2022), ki sta prav tako plod dolgotrajnega snovanja in ustvarjalnosti, inovativnosti in sanj ter premišljenega in vključujočega načrtovanja iznajdljivih mladih sodelavk in sodelavcev, vizionarjev, ki so podobno kot tisti, ki jih je Odisej v prej omenjenem citatu spodbujal k znanju, premagovali Herkulove stebre.
Moj današnji nagovor je nekoliko obratno zastavljen, saj bi se želel že na samem začetku zahvaliti vsem svojim ključnim sopotnikom na poti: najprej sedanjim kolegom, Sandru Vincolettu, ki je bil prvi zaposleni na Italijanski uniji; zatem Marku Gregoriču in Eleni Ricardi di Netro ter vsem, ki ste oziroma so kot zaposleni Italijanske unije s sedežem v Kopru v vseh teh letih pomembno prispevali k uspešni izvedbi zastavljenega dela. Iskrena zahvala tudi našim bivšim kolegom: Clio Diabatè, Roberti Vincoletto, Lei Skok, Barbari Costamagna, Andreju Bertoku in, četudi le za kratek čas, Fabriziu Sommi. Na tem mestu vse prijazno vabim, da se jim zahvalimo s prisrčnim aplavzom!
Globoko hvaležnost želim izraziti tudi tistim, ki so nas povsem nesebično uvedli v osnove evropskega projektnega načrtovanja: hvala Eriku Švabu - ustanovitelju Euroservisa, in Rudiju Pavšiču – tedanjemu predsedniku SKGZ, ki je zaslužen, da smo začeli plodno in konkretno sodelovati s prijatelji iz slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Obnova zahodnega krila palače Gravisi-Buttorai in njegova preobrazba v današnji multimedijski center Gravisi sta stekli tudi po zaslugi dragocene podpore tedanjega veleposlanika Italije v Sloveniji, njegove ekscelence Paola Trichila (2016–2020), ki se mu iskreno zahvaljujemo.
V našem majhnem avtohtonem svetu pripadnikov italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem smo od obdobja po drugi svetovni vojni pa do danes pogosto premagali prenekateri Herkulov steber. Ustanovili smo Unijo Italijanov Istre in Reke, ki si je sicer skušala priboriti avtonomijo in subjektivnost, a do tega ni prišlo že od samega začetka. Ustanovljeno je bilo Središče za zgodovinske raziskave v Rovinju; steklo je sodelovanje z Ljudsko univerzo v Trstu; sledil je preporod s Skupino ’88 in Ustavodajno skupščino; ustanovljena je bila nova Italijanska unija s svojimi demokratičnimi vzvodi, inovativnimi pobudami, politično vlogo in tudi z aktualnimi izzivi. Vzpostavljen je bil neposreden odnos z matično domovino; zaživel je politični dialog – ki ga je sicer treba ponovno okrepiti – z državnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi Slovenije in Hrvaške. Ohranjena je bila enotnost našega družbenega telesa, ki je bila neupravičeno postavljena pod vprašaj. Prišlo je do sprave in sodelovanja z rojaki ezuli, vzpostavljeno je bilo načrtovanje v okviru evropskih projektov.
In dovolite mi, da med naše uspešne polete onkraj Herkulovih stebrov s ponosom in skromnostjo prištejem tudi ustanovitev Italijanskega multimedijskega centra Gravisi v Kopru, prve ustanove pod okriljem Italijanske unije, ki v celoti deluje v štirih jezikih.
Med vrednote, ki nas navdihujejo, namreč sodi tudi prizadevanje, da bi na privlačen način predstavili našo zgodovino v novem geopolitičnem, državnem in narodnem okviru, v katerem smo se znašli sredi prejšnjega stoletja. Žene nas želja, da bi delili neizmerno italijansko kulturno dediščino, ki so jo ustvarili naši predniki, pa tudi tisto, ki jo je ustvarila italijanska narodna skupnost po zgodovinskem eksodusu, ki nas je prizadel in skrčil v manjšino, pogosto še vedno brez pravega glasu. Radi bi predstavili našo neomajno voljo po preživetju ter moč, da z vero in ljubeznijo, vztrajnostjo in daljnovidnostjo, odločnostjo in velikodušnostjo začrtamo pot napredka in ponovno pridobljenega dostojanstva. To obenem pomeni tudi trdno zavezanost vrednotam ustvarjalnega sobivanja, medkulturnega dialoga, prijateljstva, sodelovanja, medsebojnega oplajanja in miru.
Želimo si, da bi multimedijski center postal svetilnik širjenja znanja o preteklosti in sedanjosti italijanske narodne skupnosti in da bi ga vselej navdihovala trdna etična načela; da bi se prelevil v prostor študija, raziskovanja in razmisleka; v kraj kulturnih srečanj in intelektualnega dialoga, v mesto za soočanje idej in snovanje projektov, obenem pa v prostor stvarnosti in vizionarskih pogledov v prihodnost. Center bo svoje poslanstvo širjenja znanja izvajal na podlagi namenske večjezične spletne strani, inovativnih didaktičnih in informativnih orodij, tudi z igralno-izobraževalnimi pristopi, z uporabo digitalnih in senzoričnih tehnologij ter s premišljeno in ciljno usmerjeno uporabo možnosti, ki jih ponuja umetna inteligenca, pa tudi z izkustvenimi potmi v virtualno resničnost, v kateri bodo velikani naše preteklosti ponovno oživeli in nam spregovorili v italijanščini, slovenščini, hrvaščini in angleščini. Prvi izmed takšnih velikanov je Santorio Santorio - spomnimo, da je Koper leto 2026 razglasil za Santorijevo leto, sledili mu bodo Girolamo Gravisi in še mnogi drugi.
Multimedijski center bo tako postal ‘center resnice’, čeprav se zavedamo, da je “v času, ko je vse postalo predstava, govoriti resnico postalo subverzivno dejanje” – kot je že dejal Umberto Galimberti v svojem delu “Le disavventure della verità” (Feltrinelli, 2025).).
Dovolite mi, da se na tem mestu zahvalim vsem projektnim partnerjem, s katerimi smo odlično sodelovali: ATS Projektu kot povezovalcu krovnih organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji (t.j. SKGZ - Slovenske kulturno-gospodarske zveze in SSO - Sveta slovenskih organizacij), zahvala Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini, Deželi Veneto, društvu Filologica Friulana in Inštitutu za etnične študije iz Ljubljane. Za podporo in sodelovanje se zahvaljujem tudi slovenski in italijanski vladi, organizaciji Federazione delle Associazioni degli Esuli Istriani, Fiumani e Dalmati in številnim ostalim slovenskim, italijanskim, hrvaškim in evropskim ustanovam.
Lahko torej rečemo, da Italijanska unija s projektom PRIMIS PLUS nadgrajuje, izvaja in promovira rezultate, dosežene s strateškim projektom PRIMIS, ter novim partnerjem “izvaža” koncept “multimedijskega centra”, posvečenega manjšinam. Gre za koncept, ki služi oblikovanju nove in integrirane turistično-kulturne ponudbe čezmejnega območja ter obenem nadgrajuje dosežke projekta TARITI BIS in KISS&GO!. Končni namen vseh prizadevanj je povečati privlačnost tukajšnjega prostora s spodbujanjem prisotnosti avtohtonih kulturnih in jezikovnih skupnosti ter krepiti njihovo etnografsko izročilo. Italijanska unija tako nastopa kot nosilka kulturne promocije območja, ki služi tudi v turistične namene.
Italijanski multimedijski center “Gravisi” je tako “case study” - študija primera in zgled, ki ga je mogoče prenesti tudi v druga okolja!
Gre za plemenit proces, ki se nadaljuje tudi na področju upravljanja in ki postavlja nove cilje, ki jih želimo doseči onkraj že prej omenjenih Herkulovih stebrov. Tu imam v mislih evropski projekt “RE-ACTIVE - Rafforzare la partecipazione della società civile attraverso la cultura nella gestione dei rischi climatici per una governance transfrontaliera - Krepitev sodelovanja civilne družbe preko kulture pri obvladovanju podnebnih tveganj za čezmejno upravljanje”, ki se financira iz Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021–2027, za katerega upamo, da bo deležen tudi konkretne finančne podpore s strani ustanov italijanske narodne skupnosti. Gre za projekt, ki naslavlja okrnjeno sodelovanje civilne družbe pri upravljanju podnebnih tveganj na italijansko-slovenskem čezmejnem območju, s posebnim poudarkom na jezikovnih manjšinskih skupnostih. Projekt si namreč prizadeva spremeniti kulturne, jezikovne in institucionalne ovire v priložnosti za bolj vključujoče upravljanje na področju podnebnih tveganj, tudi z aktivacijo pobud, ki bodo vključevale državljane, javne institucije, združenja in mlade.
Za izvedbo gradbene prenove, ki je stekla v okviru projekta, se na tem mestu zahvaljujem projektantu – arhitektu Nebojši Vranešiču, vodji projekta - arhitektu Eriku Stojanoviću Kocjančiču iz podjetja Architecta d.o.o. iz Kopra, arhitektu in inženirju Miranu Mraku za vodenje del, izvajalskemu podjetju Lesnina MG Oprema d.d. iz Ljubljane, arheologom podjetja PJP d.o.o. iz Slovenske Bistrice, Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter nenazadnje banki Intesa Sanpaolo Bank iz Kopra, ki je Italijanski uniji odobrila posojilo v višini 600.000,00 EUR in ji s tem zagotovila potrebna likvidnostna sredstva.
Za multimedijske vsebine se zahvaljujem Obalni samoupravni skupnosti italijanske narodnosti, podjetju RPS d.o.o. iz Ljubljane za izvedbo prvih multimedijskih postaj, podjetju Art Rebel d.o.o. iz Ljubljane za izdelavo animiranega filma o Giuseppeju Tartiniju, podjetju Trampolin d.o.o. iz Maribora za multimedijske postaje – ena je posvečena Levjemu gradu, druga pa kulinaričnemu izročilu in značilnim receptom v okviru projekta Kiss&GO! Prav tako hvala tudi dr. Luki Juriju za strokovno svetovanje, izdelavo spletne strani in drugih multimedijskih vsebin.
Iskrena hvala Skupnosti Italijanov “Santorio Santorio” Koper, Samoupravni skupnosti italijanske narodnosti Koper in TV Koper-Capodistria za gostoljubje in dragoceno pomoč pri organizaciji današnjega dogodka.
Iskrena zahvala finančnim podpornikom projekta: Programu Interreg VI-A Italija-Slovenija, Ministrstvu za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Republike Italije, Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenia, Uradu vlade Republike Slovenije za narodnosti, Obalni samoupravni skupnosti italijanske narodnosti in Italijanske unije.
Skupna vrednost Italijanskega multimedijskega centra Gravisi, ki je bila zagotovljena z evropskimi sredstvi iz projektov PRIMIS, PRIMIS PLUS, TARITNI BIS in KISS&GO!, kot tudi s sredstvi italijanskega zunanjega ministrstva, Vlade RS in Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti), znaša 1.689.252,31 EUR, od tega je:
1) 1.044,638,93 EUR zagotovil Evropski sklad za regionalni razvoj (61,84%),
2) 303.065,22 EUR Ministrstvo Republike Italije za zunanje zadeve (17,94%),
3) 244.455,22 EUR Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti iz sredstev Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije (14,47%),
4) 44.934,79 EUR Ministrstvo za javno upravo RS (2,66%),
5) 12.915,00 EUR je bilo zagotovljenih v obliki sofinanciranja iz nacionalnih sredstev Republike Slovenije (0,76%),
6) 39.243,15 EUR pa smo zagotovili iz lastnih sredstev (2,32%).
Potrebna sredstva smo v največji meri pridobili z uspešno prijavo na mednarodne razpise, kjer smo se merili s tekmeci, ki so bili neprimerno večji od nas. Vsi izvedbeni postopki projektov so bili vezani na spoštovanje slovenske zakonodaje o javnem naročanju, pri čemer smo morali vnaprej zagotoviti vsa potrebna sredstva, tudi v višini več sto tisoč evrov, nato pa več mesecev čakati na njihovo povračilo. Naj izpostavim, da so nam bili na koncu priznani vsi stroški in porabili smo praktično vsa sredstva, ki smo jih imeli na voljo, z realizacijo v višini 99,98 %.
Spoštovani, dovolite, da na tam mestu izrazim prav posebno zahvalo tudi številnim zunanjim sodelavcem: Robertu Bonifaciu, Roberti Vincoletto, Kristjanu Knezu, prof. Nives Zudič Antonič, inž. Petru Gorjancu, podjetju Euroservis iz Trsta, še posebej Mari Černic, Andreju Bertoku in Eriku Švabu, pa tudi vsem prostovoljkam in prostovoljcem iz programa ARCI Servizio civile universale, ki so v minulih letih v naši ustanovi opravljali usposabljanje. Prav tako hvala vsem, ki ste v minulih letih vsak na svoj način pripomogli, da smo uspešno dosegli zastavljeni cilj.
Zahvala tudi vsem vam za vašo cenjeno prisotnost, ki nam je v čast in nas obenem zavezuje, da bomo svoje delo opravljali še bolje. Današnji dan je prvi pomemben cilj, obenem pa nova izhodiščna točka za nove projekte in inovacije, za plutje v smeri novega delovanja in bivanja daleč onkraj Herkulovih stebrov, z jadri, ki jih poganjajo plemenite vrednote.
Hvala.